-
1 article
1) (a thing or an object: This shop sells articles of all kinds; articles of clothing.) blago, izdelek2) (a piece of writing in a newspaper or magazine: He has written an article on the new sports centre for a local magazine.) članek3) (the (the definite article) or a/an (the indefinite article).) člen* * *I [á:tikl]nounčlen, sklep, zgib; članek; commerce predmet, blago, potrebščina; grammar spolnik, člen; paragraf, določbacommerce what's the next article? — s čim vam še lahko postrežem?II [á:tikl]1.transitive verbdati v uk (pogodbeno); juridically razčleniti obtožbo; obtožiti ( for zaradi);2.intransitive verbzediniti se -
2 place
[pleis] 1. noun1) (a particular spot or area: a quiet place in the country; I spent my holiday in various different places.) kraj2) (an empty space: There's a place for your books on this shelf.) prostor3) (an area or building with a particular purpose: a market-place.) prostor4) (a seat (in a theatre, train, at a table etc): He went to his place and sat down.) sedež5) (a position in an order, series, queue etc: She got the first place in the competition; I lost my place in the queue.) mesto6) (a person's position or level of importance in society etc: You must keep your secretary in her place.) položaj7) (a point in the text of a book etc: The wind was blowing the pages of my book and I kept losing my place.) mesto8) (duty or right: It's not my place to tell him he's wrong.) dolžnost, pravica9) (a job or position in a team, organization etc: He's got a place in the team; He's hoping for a place on the staff.) služba10) (house; home: Come over to my place.) dom11) ((often abbreviated to Pl. when written) a word used in the names of certain roads, streets or squares.) trg12) (a number or one of a series of numbers following a decimal point: Make the answer correct to four decimal places.) decimalka2. verb1) (to put: He placed it on the table; He was placed in command of the army.) postaviti2) (to remember who a person is: I know I've seen her before, but I can't quite place her.) prepoznati•- go places
- in the first
- second place
- in place
- in place of
- out of place
- put oneself in someone else's place
- put someone in his place
- put in his place
- take place
- take the place of* * *I [pléis]nounprostor, kraj, mesto; economy kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina; colloquially lokal; nautical kraj, pristanišče ( place of call pristanišče, kjer ladja pristane); sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost; mathematics decimalno mesto; družbeni položaj, stan; figuratively vzrok, povod; sport tekmovalčevo mestoplace of amusement — zabaviščni prostor, zabaviščein this place — tukaj, na tem mestuin place — mestoma, tu pa tamto put s o. in his place — pokazati komu, kje mu je mestoto give place to — odstopiti mesto, umakniti se komuAmerican going places — uspeti, ogledati si znamenitosti nekega krajain place — na pravem mestu, primerenin the last place — nazadnje, končnoto keep s.o. in his place — zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domačto know one's place — vedeti, kje je komu mestoout of place — na nepravem mestu, neprimeren, brez službeto take place — goditi se, vršiti sethere is no place like home — preljubo doma, kdor ga imaII [pléis]transitive verbpostaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj; economy spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga; sport plasiratiI cannot place him — ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznamto place in order — urediti, postaviti na pravo mestoeconomy to place an order — naročitito place on record — zapisati, vknjižitisport to be placed — plasirati se, biti med prvimi tremi
См. также в других словарях:
vézati — in vezáti véžem nedov. (ẹ á ẹ) 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpovédati — povém dov. (ẹ) 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo; odpovedati komu službo, stanovanje // izjaviti, da osebek a) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdréti — drèm in dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skleníti — sklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustrézen — zna o prid., ustréznejši (ẹ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrág — a m (ȃ) 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavézati — in zavezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop b) da se zapre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
